Izotonični napitki

Izotonični napitki za kolesarje, triatlonce, tekače, plavalce, nogometaše, alpiniste …, med vzdržljivostno vadbo dovajajo lahko prebavljivo energijo in pomagajo preprečevati mišične krče. Elektroliti so prilagojeni izgubljenemu znoju, toničnost pa temelji na ustrezni mešanici ogljikovih hidratov, ki povečujejo gibanje tekočin in s tem absorbcijo mineralov.

Preveri ponudbo: SiS - Science in Sport in druge uveljavljene znamke.

Prikazano 1~4 od skupaj 4 izdelkov
  • 1
Prikazano 1~4 od skupaj 4 izdelkov
  • 1
Prikazano 1~4 od skupaj 4 izdelkov
  • 1

Izotonični napitki, če jih vidimo kot elektrolite, raztopljene v vodi, še niso izotonični. Temu botruje kompleksno delovanje našega telesa - govorimo o pasivnem prehodu delcev, ki ni vedno tak, kot določimo mi. Kri je namreč zelo gosta in slana raztopina, v katero je v kratkem času izjemno težko vsiliti le same minerale. To pomeni, da v kolikor želimo napitek dejansko spraviti v kri, tekmujemo s krvjo kot celoto. Kri pa je mešanica lipoproteinov, glukoze, natrija, lipidov, holesterola, hormonov, vitaminov in mineralov - skoraj polovičen delež pa predstavljajo tudi krvna telesca. Spomnimo se modrosti iz šolskih klopi: v raztopinah z večjo koncentracijo delcev ti zelo radi prehajajo na mesta, kjer jih je manj. Govorimo o koncentracijskem gradientu dveh (različnih) tekočin.

To najlažje predstavimo na primeru natrija oziroma soli. Kri bo vedno bolj slana kot športni napitki in ti bodo vedno bolj sladki kot kri. Če bi želeli, da bi vodna raztopina z natrijem v bidonu prehajala v kri, bi moral biti izotonik neužitno slan - prav tu pa nam priskoči na pomoč “cuker”. V izotoničnem napitku je mnogo več glukoze kot v krvi, zato bo tekočina silila v kri - vanjo nosila  tudi vse ostalo, kar je raztopljeno v njej. Če pozabimo na zanimivost, da natrij prehaja v kri skupno z glukozo (kotransport), gre v večini primerov za prehod tekočine kot celote, zato tržni koncepti hiper- oziroma hipotoničnosti ne vzdržijo resne razlage.

Zakaj pa izpostavljamo natrij? Izotonični napitki morajo biti vedno sestavljeni iz vode, vira ogljikovih hidratov in soli. Natrij je namreč edin mineral, ki ga med naporom izgubljamo - tudi do 100x več kot ostalih - in tu lahko pride do neravnovesja elektrolitov. To se ne zgodi le zaradi znoja, temveč pretiranega uživanja vode v vročem vremenu. Dolge tekme, maratoni, kolesarske preizkušnje - pitje vode poveča prostornino celice do te mere, da celična stena celo poči.

Kaj pa magnezij? Magnezij kot največkrat omenjen mineral v izotoničnem napitku ne igra pretirane vloge. Med vadbo ga ne izgubljamo kaj dosti, če pa je preveč zastopan, uniči toničnost napitka in povzroča prebavne težave.

Izotonični napitki pa imajo še eno, mnogo pomembnejšo vlogo. Imenovati bi jih morali energijski napitki, saj dovajajo razpoložljivo energijo in sproti polnijo glikogen. Človek med kolesarjenjem ali plavanjem povečini izkorišča glukozo iz glikogena, če pa redno pije izotonik, porablja glukozo tudi iz njega. Glikogenske zaloge ostanejo dlje časa polne, energetski senzorji v krvi pa ne zmanjšajo mišične zmogljivosti.

Hidracijski napitki imajo ponavadi eno ključno težavo - ciljajo na samo en transporter, v prebavilih pa sta na voljo dva. Tako vsebujejo dekstrozo in maltodekstrin, oba pa obremenita isto pot - glukozni transporter. Kolesarju zmanjkuje energije, hkrati pa se polovica izotonika izloči v črevo, pri čemer začne voda vdirati iz sten prebavil. Zgodi se ravno nasprotno, kar bi želeli - namesto da bi sladkor nosil vodo skozi stene prebavil, privlači tisto iz sluznice.

Če pa vsebuje napitek npr. maltodekstrin in fruktozo v uravnoteženem deležu, lahko zaužijemo skoraj še enkrat več energije (med 90 in 120 g OH na uro), do prebavnih težav pa pride redkeje. Še več, sestavljeni izotonični napitki mnogo hitreje prehajajo v kri, s tem pa je boljši tudi transport mineralov, torej predvsem natrija in do določene mere kalija. V vročem vremenu lahko ustrezno sestavljeno raztopino malo “zgostimo”, da je glede na kri blago hipertoničen, a še vedno ne ostaja v prebavilih. 

Tako smo nekako prišli do zaključka razlage o izotoničnosti. Kvaliteten izotonični napitek bo tudi v resnici izotoničen glede na kri - z ustrezno mešanico hidratov mu bomo dvignili toničnost na približno enako raven. Pri tem bodo minerali prehajali vanjo počasi, a še vedno hitreje kot s šumečo tableto v kozarcu vode.

Izotonični napitki, ki smo jih izbrali, so prilagojeni fiziologiji našega telesa in v ustih ne puščajo neprijetnega pookusa. Napitke lahko kombiniramo z energijskimi geli in izbrano hitro prebavljivo hrano (rice cake-i, banane, toasti, dateljni,  “haribo” bonboni). Apeliramo pa, da se poizkušanja nove hrane ne lotite na tekmi.