Krepitev imunskega sistema je s prihodom novega virusa postala gostilniška debata številka ena. No, da je dobrih gostiln vse manj, je že leta 1980 prepeval Andrej Šifrer, zato se je debata preselila na splet, slogan “Zaupam imunskemu sistemu” pa je postal nekaj, čemur ne gre oporekati. Če mu ne bi zaupali, bi pokopali vse modrosti naših babic, ki so nas vsakič znova pozdravile s čajem, medom in limono.

Kaj je krepitev imunskega sistema?
 

Težko bi rekli, vemo pa, kaj ga slabi. Vsekakor lahko največ naredimo z izogibanjem dejavnikom, ki mu škodijo. To so razna sevanja (UV-žarki), poškodbe celičnih struktur in genetskega materiala zaradi snovi iz okolja (npr. smog) oziroma iz hrane (težke kovine v nekaterih ribah). Velik del prispevajo razvade (kajenje, alkohol), enako problematičen pa je tudi današnji življenjski slog (premalo spanja, premalo gibanja).

Dr. Darko Siuka iz UKC Ljubljana vas bo v nadaljevanju članka presenetil s statistično izjemno presenetljivimi učinki rednega jemanja dopolnil z vitaminom D, medtem ko meta študija iz leta 2011 navaja nekaj 10-odstotno zmanjšanje trajanje navadnega prehlada ob uživanju visokih odmerkov cinka. Za vprašati se gre, zakaj potem večina ljudi v času prehladnih obolenj uživa vitamin C, ne pa kombinacije vitamina D in cinka.  Proti koncu članka si lahko ogledate 11-minuten intervju, ki na poljuden način povzame poglobljene raziskave o vplivu D vitamina na viroze.

Premalo spanja nam po eni strani kopiči maščobo okoli trebuha - zadolženo tudi za vnetne odzive - po drugi strani pa s povišanim stresnimi hormoni onemogoča ustrezen odziv protiteles.

Slika 1: Dr. Siuka je znan po svojih pragmatičnih trditvah, kako višja koncentracija D vitamina v krvi zmanjša možnosti resnih zapletov pri virozah. Do konca članka pa bomo predstavili, zakaj je krepitev imunskega sistema najboljša prav s kombinacijo cinka in vitamina D.

Kaj še naredi imunski sistem (če nimamo sreče)?

Slogan “Zaupam imunskemu sistemu” je problematičen, ker stvar pri novih virozah ni v tem, da bi bil imunski sistem preslab ali prešibak. Na vsako poškodbo, pa najsi gre za neko odrgnino ali za vneto grlo, telo odreagira z vnetjem. V telesu - najbolj nastajajo v maščobnih oblogah okoli trebuha - imamo nekakšne vnetne komunikatorje, ki usmerjajo odziv na preprost prehlad ali neustrezno oskrbljeno odrgnino.

Slika 2: Ste se kdaj vprašali, kako krepiti imunski sistem? V prvi vsti bi morali razmišljati o izogibanju (kemičnim, okoljskim in psihološkim) stresorjem. Šele nato lahko govorimo o kakršnikoli krepitvi - z dovolj mikro- in makrohranil v obliki hrane (ne pozabimo na beljakovine), s prehranskimi dopolnili in z redno telesno vadbo. Kliknite na sliko za naš najbolj priporočan paket.

Pravilen slogan bi verjetno bil “Zaupam imunskemu sistemu, saj je močan kot Popaj, a ne kot Superman”. Pri nekaterih posameznikih namreč ti vnetni sporočevalci ob stiku z novo okužbo ponorijo in namesto blagega vnetja s povišano temperaturo dobesedno zabrazgotinijo tkiva. To se je dogajalo pri novi obliki virusa, ko so ljudje umirali zaradi pretiranega vnetja, kjer je so napačne informacije zabrazgotinile pacientova pljuča (citokinski vihar).
 

Ali je čaj z medom in limono rešitev?
 

Ja in ne. Če govorimo o navadnem prehladu, ingverjev čaj blaži posledice virusne okužbe grla in zgornjih dihal, malo zaradi temperaturnega vpliva, malo pa zaradi ingverja samega. A vendar je v ljudski zavesti poanta bolj na medu in limoni. No, čeprav kakovostni slovenski med vsebuje kopico imuno spodbujevalcev, pa je realnost manj bleščeča - prvi doda čaju sladek okus, drugi pa pri visoki temperaturi razpade.

Skoraj bogokletno bi bilo reči, da vitamin C nima kaj dosti z navadnim prehladom. Pa vendarle bomo. Običajno ljudje svoje trditve radi dokazujemo z znanostjo. To pomeni, da navedemo eno izmed številnih študij iz kake baze povzetkov (NCBI je najobsežnejša) in če bomo le dovolj dolgo brskali, bomo dovolj všečno trditev tudi našli. Pa četudi ne, saj je celo na Aspirinu narisan vitamin C. Ha!

Slika 3: Malo za hec, malo pa zares: marsikatera slaščica s kakavom iz Stašine fit kuhinje zaradi visoke vsebnosti naravno prisotnega cinka bolj pomaga kot pa temperaturno uničen limonin sok. Edina res učinkovita krepitev imunskega sistema poteka preventivno.

No, naj vas razočaramo. C vitamin je osnovnemu zdravilu dodan zaradi dodatnega protivnetnega delovanja. Je sicer odločilen za številne procese (brani pred oksidativnim stresom, je udeležen pri nastajanju kolagena) - žal pa ne bomo našli nobene resne raziskave o tem, da zmanjšuje virusno breme ali skrajšuje prehlad.

Kaj pa, če bi potemtakem naročili kar čaj s cinkom? Če bosta natakar oziroma natakarica prebrala naš članek, vam bosta verjetno svetovala kar temno vročo čokolado. Kakav je namreč kar dober vir cinka - ne bomo se pa le s čokolado zaščitili pred prehladi.

Cink - kralj med vitamini, pa čeprav mineral

Cink je daleč najbolj podcenjen in spregledan mikroelement v naši prehrani. Poglejmo najprej suhoparne izjave, ki jih je moč najti tudi na raznih lekarniških straneh - za športnike je pomembno, da ima cink vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, predvsem pa prispeva k vzdrževanju normalnih vrednosti testosterona v krvi. Posledično ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju, pri sintezi DNK in pri kognitivnih funkcijah. Navedene trditve veljajo za živila oziroma za prehranska dopolnila, ki dnevno zagotavljajo vsaj 10 mg cinka.

Slika 4: Preproste cinkove tablete je svetoval že oče medicine, Švicar z enako eminentnim priimkom Paracelsus.

Nas pa zanima imunski sistem. Če tukaj potegnemo ekvivalent z vitaminom C, pri cinku odkrijemo nekaj, kar le redko najdemo v katerikoli bazi člankov. Obstaja odmevna meta študija, ki je do leta 2011 zbrala vse dosedanje raziskave in prišla do zelo pragmatične ugotovitve. Načeloma je meta študija nekakšen znanstveni konsenz, kjer se običajno izjključi raziskave s strani komercialnih podjetij. Članek z nerodnim prevodom “Cink proti navadnemu prehladu - ne Ali, temveč Kdaj” je povzel kar 13 dvojno slepih in s placebom kontroliranih študij, glede na dosedanje raziskave pa zaključuje, da je:

uživanje vsaj 75 mg elementarnega cinka skrajšalo trajanje navadnega prehlada povprečno od 12 % do 48 %. Podrobneje o cinku smo se razpisali v članku Cink za imunost: Navadni prehlad in nenavadni mineral.

Cink je učinkovit. Pa je tudi varen?

Seveda obstajajo nekatere omejitve, ki jih razkriva že naslov. Z jemanjem cinka je treba začeti v prvih 24 urah po pojavu znakov prehlada. Iz tega znanstveniki poudarjajo, da ima cink predvsem vlogo preventive (profilakse).

Kaj pa varnost? Cink pri odraslih velja za varen mineral, saj visoke količine jemljemo v času trajanja prehlada. V času preprečevanja oziroma ob povečanih psihofizičnih omejitev lahko po smernicah ameriškega Medscape brez težav jemljemo dvojno priporočeno količino dnevnega odmerka. Pri velikih odmerkih (>75 mg na dan) sta bila najpogostejša stranska učinka slab okus v ustih in občasna slabost kot posledica prebave.

Izpostaviti gre tudi, da jemanje visokih odmerkov cinka ovira absorpcijo bakra, zato je dobrim cinkovim tabletam vedno dodanega tudi malo bakra.

O uživanju cinka pri otrocih je narejenih manj raziskav, zato naj o količini vedno odloča izbrani pediater.

Pozimi na sonce! Ga je dovolj ali potrebujem vitamin D3?

Pred kratkim ja javnost šokiral predsednik vlade, ki bi se proti virusom boril s soncem, morsko vodo in še nečem tretjim. No, njegovo mnenje je užalilo mnoge izčrpane zdravnike, ki so delali na improviziranih intenzivnih oddelkih, je pa vsaj malo zadel. Med jesenjo in pomladjo namreč cink s prestola vrže prav vitamin D. No, o tem niso enotnega mnenja tudi različni specialisti - v času hitrega porasta malignega melanoma je skoraj bogokletno, da bi zdravnik svetoval, naj bomo malo več na soncu.

Video 1: Priporočamo, da poslušate strjeno 11-minutno razlago o krepitvi imunskega sistema - dr. Siuka je bil med polpreteklo epidemijo glasen zagovornik strokovnih, a relativno preprostih rešitev.

Kontroverza pa je vzeta iz konteksta. Zdravniki na drugih področjih upoštevajo tudi varovanje pred boleznimi in tragičnimi izidi, ki jih prepreči dovoljšno uživanje oziroma proizvodnja vitamina D3. Zagovorniki zmerne količine sonca poudarjajo predvsem povezavo med višjimi vrednostmi D vitamina in zmanjšanjem nekaterih rakov danke in debelega črevesa, ki pa ni vedno vzročna.

Vendar je treba tudi tu upoštevati pravo mero. V zimskem obdobju, ko smo zaviti v bunde in kape, je treba paziti, da ne pride do pomanjkanja D vitamina. V sončnih mesecih pa že hoja na zraku v kratkih rokavih v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah zagotavlja nastanek zadostne količine tega vitamina.

Gastroenterolog iz ljubljanskega Univerzitetnga kliničnega centra dr. Darko Siuka meni, da med jesenjo in pomladjo ljudje ne dobimo dovolj vitamina D, zato predlaga striktno in redno uživanje dopolnil z vitaminom D. Nadaljuje, da v zimskem času kar 80 % Slovencem primanjkuje D vitamina, marsikomu hudo.

Dr. Siuka izpostavlja, da vitamin D v telesu deluje posredno na zmanjšanje virusnega bremena. Ponavadi je pri takih trditvah govora o navadnem prehladu, čeprav so bile v kontekstu novega koronavirusa študije osredotočene neposredno na zmanjšanje škodljivih posledic tega virusa. Zmanjšanje virusnega bremena pomeni, da protitelesa zmanjšajo količino virusa do te mere, da je okužba premagana. Navaja verodostojne podatke meta študij, ki govorijo v prid zmanjšanju hospitalizaciji in zmanjšani smrtnosti. V zvezi z novim koronavirusom so kar tri od štirih odmevnih študij nedvoumno potrdile, da je večja količina D vitamina v krvi - tudi z nadomeščanjem - povezana z  zmanjšanjem najbolj pogubnih posledic okužbe.

Slika 5: Preverite tudi ostalo ponudbo D vitamina. Krepitev imunskega sistema v zimskem in jesenskem času je namreč nujno zaradi manjše količine UV žarkov, saj se D vitamin tvori v podkožju.

Ali D vitamin lahko ublaži posledice različnih virusnih okužb?
 

Najbolj odmevna in prva je španska študija iz Cordobe, ki je pokazala tako manjšo smrtnost kot manjši delež hospitalizacij na intenzivni terapiji pri bolnikih, ki so začeli vitamin D prejemati takoj po pojavu simptomov. Indijska študija govori o zmanjšanju virusnega bremena. Najbolj zanimiva je brazilska študija, objavljena v začetku leta 2021, saj v dveh ločenih skupinah ni pokazala razlik v izidu zdravljenja. Omejitev študije je hkrati tudi ključen podatek o delovanju vitamina D. Bolniki so dobili le en, velik odmerek in šele 10 dni po začetku simptomov. Ostale študije poudarjajo, da je pomembno  več dnevnih odmerkov in takojšnji začetek jemanja. Nova španska študija, opravljena v Barceloni na 930 bolnikih, po besedah dr. Siuke ugotavlja naslednje:

 2/3 bolnikov je prejelo vitamin D, 1/3 pa ne. V prvi skupini je bila potreba po premestitvi v intenzivno terapijo 6 %, v drugi pa kar 20 %. Smrtnost je v predhodnih študijah korelirala z začetno količino D vitamina v krvi, v tej randomizirani študiji pa je bila v prvi skupini 6-7 %, v drugi pa kar 15 %. Podrobnejše rezultate si lahko preberete v že omenjenii meta študiji z visokim faktorjem vpliva, avtorji pa v samem naslovu uporabijo termin “definitivni dokazi”. 

Čemu gre pripisati tako uspešnost vitamina? Vitamin D je v telesu pravzaprav prohormon in nastopa v vlogi transkripcijskega faktorja za celo kopico genov, ki ustvarjajo različne obrambne mehanizme v našem sistemu. Zlasti pomembni so makrofagi, ki požirajo tujke - vitamin D pa prepiše gene prav za tisti dve biokemikaliji, s katerimi organizem napade infekte.

Slika 5: O krepitvi imunskega sistema ne razmišljamo, dokler nismo bolni. Takrat njegova krepitev pogosto ne obrodi sadov, saj so nekatere bolezni zahrbtne in izkoriščajo bodisi premočan imunski sistem, bodisi se pretvarjajo kot del njega.

V povzetku moramo omeniti določene omejitve, ki so vezane na časovni okvir jemanja vitamina.  V prvi fazi virusne replikacije D3 deluje izjemno ugodno, a mnogo manj je učinkovit pri blaženju posledic, sploh kadar pride do že omenjenega citokinskega viharja.

Številni dermatologi in tudi drugi zdravniki svetujejo celoletno nadomeščanje D vitamina, saj jim je še kako znana tudi povezava med nizko koncentracijo plazemskega vitamina D in večjim tveganjem črevesnega raka. S tem nikakor ne želimo sugerirati, da bi katerikoli sintetično dopolnilo samo po sebi zdravilo, govorimo le o posledicah dolgoletnega življenjskega stila -  seveda ob genetiki - ki je pri posameznikih ustvarilo različne biokemijske predispozicije.

Sta vitamin D in cink najbolj spregledana “vitaminčka” za imunost?

Zagotovo  dr. Siuka dobro povzame odnos do viroz:

“D vitamin ni čudežno zdravilo, ampak je zelo močan imunomodulator. Bognedaj, da kdo zboli, ampak če zboli, je dobro, da ima že ob sprejemu  primerno raven D-vitamina, ali pa tik po okužbi, ko se začnejo simptomi.”

Cink je superheroj in ultimativni zmagovalec za športnike. Njegov glavni problem ostaja nizka biorazpoložljivost. Zato je bistveno izbrati cinkov bisglicinat (diglicinat) oziroma cinkov kelat. Bisglicinat je kelirana oblika aminokisline, ki je vezana na glicin, pri čemer sledi obliki, katera se s hrano najbolje absorbira. Le tako lahko vnesemo klinične količine cinka. Dober cink ima vedno dodano tudi malo bakra, saj gresta absorpciji rahlo v nasprotni smeri.

D vitamin mora biti v obliki holekalciferola, saj ta nastaja tudi v povrhnjici pod vplivom sončnih žarkov in je zato tudi v obliki prehranskega dopolnila izredno razpoložljiv.

Verjamemo, da si tudi pozimi zaslužimo uživati v zimskih radostih, zato smo ustvarili dodatno znižan paket za krepitev imunskega sistema, ki se ponaša z izjemno razpoložljivimi oblikami cinka, bakra in D vitamina. Ne pozabite pa na osnovo zimske imunosti, ki jo s tujko imenujemo fuelling - sprotno in dovoljšno nadomeščanje glikogenskih zalog pri zimskih športih.

Najbolj brano: Hujšanje v trebuh
Najbolj iskano:  d vitamin v hrani | imunski sistem krepitev